Sreča je v knjigah, sreča je v slikanicah

3. december 2017 - 28. februar 2018

naslovnica razstave

Ob 100. obletnici izida prve slovenske slikanice bo v Razstavni dvorani NUK na ogled pravljični svet Martina Krpana, ki ga bo spremljal Levstikov rokopis prve slovenske slikanice.

Kljub temu da nas ilustracija kot posebno področje likovne umetnosti spremlja vse od antike naprej, bogato poslikani rokopisi pa pogosto edini ohranjajo slikarstvo minulih dob, o ilustraciji ni veliko strokovne literature, še posebej, ko gre za otrokom namenjena dela. Tudi zato obstajajo različna, včasih lahko diametralno nasprotna mnenja o tem, kakšno vlogo (ali celo nalogo) ima ilustracija v razmerju do različnih zvrsti literature in v danes vse bolj vplivni kulturi vidnih sporočilih.

Ne glede na razumevanje njene uporabnosti, ki je brez dvoma med vsemi klasičnimi likovnimi praksami najširša, bi težko spregledali njen umetniški potencial. Tudi v tem, da enkratno odraža prostor in čas, ki sta jo ustvarila, pa naj je bila njena vloga v izobraževanju, propagandi ali v pobegu v svetove domišljije. Še posebej pomembna je otroška ilustracija, saj njen vpliv daleč presega opismenjevanje in spoznavanje literature. Ob listanju slikanic se učimo opazovati svet okoli nas; medtem ko spoznavamo črke, odkrivamo tudi posebno likovno govorico, ki nam kasneje v življenju omogoča razbiranje neverbalnih, arhetipskih sporočil. Ilustracija namreč ni pomanjšana slika, v celoti podrejena knjigi.

Slovenska slikanica je na visoki literarni ter likovni ravni in tvori enakovreden kamenček v mozaiku evropske slikanice. Literarni liki v slikanicah so dejavni, plemeniti, pogumni, pošteni, so junaki iskalci in ne junaki žrtve, v njih so pozunanjeni konflikti in želje otrok, tudi odraslih; so večno mladi in so stalnice v naših življenjih. Slikanice so posode individualnega in kulturnega spomina.

Častni pokrovitelj razstave je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Avtorji:
dr. Milena Mileva Blažić, Judita Krivec Dragan in študenti smeri Ilustracija, ALUO, pod mentorstvom doc. mag. Marije Nabernik, doc. Suzane Bricelj, asist. mag. Andreja Kamnika in asist. Tanje Semion. Razstavo oblikuje Jernej Babnik Romaniuk.
Lokacija:
Razstavna dvorana NUK, preddverje pred Veliko čitalnico NUK, Plečnikov hodnik NUK in Kavarna NUK.
Odprtost:

ponedeljek - petek med 8.00 in 20.00, v soboto med 9.00 in 14.00

 

Posvet "Slikanica - včeraj, danes, jutri"

Vljudno vabljeni na posvet “Slikanica - včeraj, danes, jutri”, ki ga v sklopu razstave Sreča je v knjigah, sreča je v slikanicah, organizira Narodna in univerzitetna knjižnica. Razstava, ki je nastala v sodelovanju z ALUO in Ministrstvom za kulturo, obeležuje stoto obletnico izida prve slovenske slikanice Martin Krpan z Vrha. V sklopu posveta, ki se bo kot eden sklepnih dogodkov razstave odvijal v ponedeljek, 26.2.2018 med 16. in 19. uro v čitalnici Rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice, se bomo sprehodil po stoletni poti slikanice. Ozrli se bomo tako v preteklost kot tudi v prihodnost in premislili, na kakšen način se elementi in motivi slovenske kulturne dediščine pojavljajo v slikanicah, naj bo v besedi, podobi ali njuni komplementarni interakciji? Kako vitalna stoletnica je slovenska slikanica, kakšen je njen položaj danes in nenazadnje, kaj lahko v luči teh premislekov povemo o njenem prihodnjem razvoju? 

Dogodek bomo popestrili z branjem odlomka iz slikanice Martin Krpan z Vrha, pri katerem bodo sodelovale Anja Apih, Gaja Švigelj, Nina Petrič in Tamara Komprej ter branjem slikanice Ferdo, veliki ptič Andreje Peklar. Posvet bo povezovala Alenka Urh.

PROGRAM

Sodobna didaktika književnosti temelji na pojmovanju družbe kot polisistema in pojmovanju literature kot enega izmed delov družbenega polisistema (družba, jezik, kultura in literatura). Mesto slovenske mladinske književnosti v mednarodnem okolju je izziv za vse didaktike in raziskovalce področja mladinske literarne vede. Slovenska književnost (klasika, sodobna klasika in sodobniki) je relevantna za matično okolje, vendar dobi v mednarodnem prostoru druge konotacije in jo je treba rekontekstualizirati. Prišlo je torej do menjave paradigme poučevanja slovenske mladinske književnosti v mednarodnem prostoru. Sistemska didaktika književnosti je relevantna za mednarodni prostor, kjer je postalo nujno poučevati v kontekstu - jezik, literatura, kultura. Na osnovi teoretičnih spoznanj, didaktičnih izkušenj in potreb naslovnikov je bil osnovni koncept: 1. obravnava avtorjev, ki so z življenjem in/ali delom povezani s slovensko literarno kulturo, 2. relevantnost za mednarodni prostor in 3. slikaniška knjižna oblika. Izkazalo se je, da je slikaniška knjižna oblika najbolj primerna za obravnavanje motivov kulturne dediščine, ker poleg verbalnih vsebuje tudi vizualne prvine oz. ilustracije.

Milena Mileva Blažić - redna profesorica za didaktiko književnosti in izredna profesorica za slovensko književnost na ljubljanski Pedagoški fakulteti, dolgoletna raziskovalka na področju humanistike, literarne vede in mladinske književnosti.

Ilustracija je posebno, nekoč s knjigo, danes tudi z novimi oblikami reproduciranja besedil, tesno povezano področje vizualnih umetnosti. V njej opažamo izjemno raznovrstnost in večplastnost, saj dela sodobnih ilustratorjev odsevajo, tudi zaradi preobilja in hitre dostopnosti informacij, slikovito podobo našega časa. V njej ne manjka niti tradicionalnih motivov in tehnik, ne mejnih umetniških praks, ki so jih ustvarile zgodovinske avantgarde. Gledalci in bralci se tako srečujemo z vrsto umetniških predstav, ki velikokrat spominjajo na pisan kalejdoskop bežnih in izmuzljivih (tudi gibljivih) slik, v katerih se prepletajo umetnikom (še vedno) imanentne podobe sveta na sebi in déjà-vu pogledi iz naše vsakdanje stvarnosti. Morda z navidezno več svobode kot pred stoletji vizualni ustvarjalec še vedno ostaja večni iskalec idealne podobe, v katero bi shranil svoje edinstveno videnje sveta, tudi če ima zanj predpisan motiv ali temo. Intuicija, navdih, domišljija ali zavestno in premišljeno izbran program, umikanje v intimo lastne ustvarjalnosti ali družbena angažiranost …, vse to niso več stroge alternative, temveč le različne možnosti, ki jih je kljub včasih nasprotujočim si opredelitvam mogoče zajemati tudi skupaj.

Judita Krivec Dragan - direktorat za likovno umetnost na Ministrstvu za kulturo, soustanoviteljica in dolgoletna kustosinja Slovenskega bienala ilustracije ter avtorica različnih besedil s področja otroške in mladinske ilustracije.

Sodobni čas zaznamuje velika količina vizualnih informacij, ki so pogosto del večjih multimodalnih sestavov (plakati, spletne strani, učbeniki …). Vsem multimodalnim sestavom je skupno to, da združujejo različne kode sporočanja (beseda, zvok, slika, gibljiva slika …). Dela, ki združujejo verbalni in vizualni kod sporočanja, običajno imenujemo multimodalna besedila. Mednje sodi tudi slikanica, ki bralca hkrati nagovarja z besedilom in ilustracijo. Branje slikanice pomeni branje besedila, 'branje' slik in razbiranje pomenov, ki jih skupaj ustvarjata oba koda sporočanja. Ob klasičnih slikanicah (običajno ilustracije osvetlijo besedilo, ne dodajajo novih elementov, ne prinašajo veliko novih informacij, ki bi bistveno spremenile pomen besedila) nastajajo tudi slikanice z izrazitimi postmodernimi elementi, kot so večpomenskost in medbesedilnost. Vsebinski in oblikovni odnos med besedilom in ilustracijo ustvarja sumativni pomen, zato je ločeno branje besedila in ilustracij neproduktivno. Besedilo vpliva na interpretacijo ilustracij in obratno. Branje kakovostnih slikanic je pomembno, ker je to običajno prvi stik otrok z literarno in likovno umetnostjo. Prav tako je pomembno zaradi pridobivanja izkušenj in bralnih strategij za branje multimodalnih besedil in drugih multimodalnih sestavov.

Dragica Haramija - redna profesorica za področje slovenske književnosti na Pedagoški fakulteti in Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Je predsednica Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS, članica Društva slovenskih pisateljev in Slovenske sekcije IBBY. Raziskovalno se ukvarja s teorijo žanrov v mladinski književnosti in z multimodalnim branjem.

Janja Batič - docentka za specialno didaktiko, podpodročje likovne umetnosti na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. V zadnjem času veliko pozornosti posveča proučevanju vizualne in multimodalne pismenosti.

Književnodidaktično predavanje bo prikazalo možnosti vodenega pogovora ob slikanici. Izhajalo bo iz vprašanja, po katerih kriterijih je mogoče prepoznati kakovostno slikanico in kako razvijati njeno recepcijo pri bralnem dogodku. Temeljni kriteriji prepoznavanja in izbire slikanice so: kakovost, raznovrstnost in zahtevnost, pri bralnem dogodku pa mentorja branja vodijo: izhajanje iz subjektivnosti in delnosti literarnoestetskega doživetja, nadgrajevanje prvotnega doživetja, spodbujanje pogovora o slikanici ter vrednotenje in poustvarjanje ob njej. Prikazani bodo primeri bralnih nalog ob slikanicah kot možnosti za kakovostno izvedbo slikaniškega bralnega dogodka od prvih korakov v svet branja do kritičnega vrednotenja v okviru univerzitetnega seminarja.

Igor Saksida – literarni zgodovinar, predavatelj na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in v Kopru. Ukvarja se predvsem z zgodovino in teorijo mladinske književnosti ter didaktiko književnosti. Različna strokovna besedila, učbenike in monografije objavlja v revijalni, zborniški ali knjižni obliki.

Ob vse večjem številu različnih (novih) medijev komunikacije, ki kot nosilci zgodb predstavljajo konkurenco ilustrirani knjigi, v 21. stoletju slikanica še vedno obstaja, videti je celo kot zelo živa oblika vizualne komunikacije in zanimivo tržno blago. Slikanica je dozorela kot medij sporočanja in se razvila v umetniškem smislu. Razmahnila se je v različne subsmeri in bralce nagovarja s tipom, zvokom, nedeljivim prepletom podobe in besede ali zgolj z ilustracijo. V različnih pojavnih oblikah nagovarja tako najmlajše bralce, ki se šele srečujejo z barvo in obliko, kot starejšo bralno publiko, ob tem pa postaja vedno bolj pomembno vprašanje, kakšne vsebine nosi slikanica danes ter kakšna bo njena vloga v prihodnje.

Suzana Bricelj - diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij, ilustratorka in docentka na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Za svoje odlično ilustratorsko delo je med drugim prejela Levstikovo nagrado (2005), Nagrado izvirna slovenska slikanica (2009) in plaketo Hinka Smrekarja (2016).

Prispevek obravnava slovenske slikaniške klasike, ob katerih so odraščale in še odraščajo generacije otrok in so zaznamovale skoraj sleherno otroštvo na Slovenskem. Slikaniška bera stotih let je velika zakladnica čudežnih podob in besedil izpod peresa in čopiča priznanih ustvarjalcev. Zaradi številnosti slikanic je prispevek omejen na izvirne slovenske slikanice, predvsem tiste, ki nagovarjajo predšolske otroke in otroke v prvem triletju osnovne šole (vendar zaradi presežne umetniške moči nagovarjajo bralce vseh starosti, tudi odrasle knjižne sladokusce). Kot je zapisala dr. Marjana Kobe (Pogledi na mladinsko književnost), “je slikanica, kadar doseže najčistejšo avtentičnost svoje knjižne zvrsti, pravi likovno tekstovni monolit”. Gre za sozvočno celoto, s katero otroci vstopajo v svet branja in pisanja ter občudovanja lepih podob. Izpostavila bom slikanice, ki so se pri naši založbi največkrat ponatiskovale in slikanice, ki jih našteje večina ljudi, ko jih vprašamo, katere so se jim najbolj vtisnile v spomin. In prav te slikanice, ki so nam »zlezle pod kožo«, spadajo med slovenske slikaniške klasike. Te zajemajo vse tipe slikanic: avtorske slikanice brez besedila, avtorske slikanice z besedilom, slikanice, kjer sta avtorja stalni ustvarjalni tandem in druge. Razlikujejo se tudi glede na razporeditev besedila in ilustracij ter glede na različne literarne zvrsti (ljudska pripovedna proza, poezija, klasična umetna pravljica ...). Pogled v preteklost nam skupaj s pogledom na sedanje stanje slovenske slikanice v evropskem in svetovnem slikaniškem prostoru lahko pokaže pot naprej. Ko razmišljam o domačih knjigah za otroke, se vedno spomnim na Kristino Brenkovo, urednico, pisateljico in prevajalko, mamo slovenske slikanice in dobre otroške knjige, ki je zapisala: »Danes je marsikaj drugače, a še vedno verjamemo v moč prave, dobre besede in trdno vemo, da knjiga ne bo umrla, dokler bodo živeli ljudje. Vsemu navkljub!«

Irena Matko Lukan - Urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga, v preteklosti urednica revije Ciciban. S svojim uredniškim delom je na knjižne police pospremila številna dela za otroke in mladino, ob tem pa predava o pomenu branja in pripovedovanja.

Skozi vso mojo kariero likovnega urednika se mi vedno znova zastavlja vprašanje, kaj je dobra ilustracija. Kakšna je razlika med tistim dobrim in onim drugim? Kako jo kot dobro prepoznamo in kakšni so sploh vatli za tako oceno, ko pa vemo, da je ta večinoma odvisna od osebnega okusa slehernega gledalca. Kajpada ne obstajajo trdni in za vselej veljavni standardi za tako ocenjevanje, saj se tudi estetika, kot vse drugo, spreminja iz dneva v dan, a neka merila naj bi vseeno obstajala. Katera vprašanja nam torej lahko ponudijo kolikor toliko objektivne in enoznačne odgovore? Bolj ko vrtamo v jedro problema, bolj se zdi, da se pravi odgovori skrivajo v samih vprašanjih. Vsaj moja poklicna izkušnja je taka, da je nenehno (samo)spraševanje že velik del poti do pravega odgovora. Drugi del tiči v znanju branja likovnega jezika. Za posamezno besedilo je (skoraj) vsem kaj hitro jasno, kakšne kakovosti je, kako pa je z ilustracijo?

Pavle Učakar - akademski slikar in dolgoletni likovni urednik pri založbi Mladinska knjiga. Je edini redno zaposleni likovni urednik pri slovenski založbi, zato dobro pozna skrivnosti nastajanja slikanic od prve ideje do končne podobe.

V prispevku je predstavljena slikanica Marin Držić (2009) pisatelja Luke Paljetka in ilustratorke Andree Petrlik Huseinović. Slikanica o največjem hrvaškem renesančnem komediografu je izšla kot druga knjiga v zbirki “Biblioteka Cvijeta« Matice hrvatske – Ogranka Dubrovnik. Slikanice iz zbirke, posvečene dubrovniškim velikim osebnostim, so ustvarili različni avtorji in ilustratorji, kar pripomore k slogovni raznolikosti na videz enotne serije poučnih slikanic. Pri analizi slikanice Marin Držić je posebna pozornost namenjena odnosu med besedo in ilustracijo, pri čemer je v središču zanimanja verbalni diskurz oziroma to, kako slikanica vzpostavlja medbesedilne odnose z Držićevimi literarnimi deli. Intertekstualna analiza je izpeljana tudi na primeru avtorske slikanice belgijskega avtorja Klaasa Verplanckea Magritte's Apple (2016), pri čemer je v središču vizualni diskurz slikanice. S primerjalnim pristopom k slikanicam, posvečnim življenju in delu velikih umetnikov, hrvaškega renesančnega komediografa Marina Držića in belgijskega nadrealističnega slikarja Renéa Magritta, v prispevku raziskujemo možnosti vzpostavljanja intertekstualnosti z njunimi deli – bodisi v verbalnem, bodisi v vizualnem delu slikanic.

Maja Verdonik - docentka na Pedagoški fakulteti v Rijeki, kjer predava mladinsko književnost in medijsko kulturo. Ukvarja se tudi z zgodovino reškega lutkarstva, ki jo je obravnavala v Monografiji Mestnega lutkovnega gledališča Rijeka, sicer pa velik del raziskovalnega zanimanja namena slikanici.

Corinna Jerkin - Asistentka na Pedagoški fakulteti v Zagrebu, kjer deluje v sklopu projekta BIBRICH hrvaškega sklada za znanost. Doktorirala je iz hrvaškega jezika na zagrebški filozofski fakulteti, sicer pa preučuje mladinsko književnost in posebno pozornost namenja slikanici.

Slikanica Ferdo, veliki ptič ilustratorke Andreje Peklar je prejela nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico 2017.