Rojstvo novih domovin - bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji

5. oktober - 26. november 2017

naslovnica razstave

Maja 1945 so slovenski prostor prevevala nasprotujoča si čustva. Na eni strani je vladalo nepopisno veselje ob koncu štiriletne morije, na drugi negotovost in strah. Zmagovalec je bil znan in jasno je dal vedeti, kaj se bo zgodilo z njegovimi ideološkimi nasprotniki. Na poti čez Ljubelj in preko Pliberka so se umikajoči domobranski vojski ter drugim vojaškim enotam pridružile cele družine, z njimi je odšla slovenska intelektualna, politična, družbena, kulturna in prosvetna elita. Slovenijo je takrat zapustilo več kot 20.000 Slovencev. Zatočišče so, večina je verjela, da za največ tri tedne, našli v begunskih taboriščih v Avstriji in v Italiji. Mnogim med njimi so taboriščne barake postale dom za naslednja tri, štiri leta, dokler jih ni dokončno sprejela tujina.

Pričakovali bi, da bo v težkih in negotovih razmerah v begunstvu, ob izgubi domovine in v mnogih primerih svojcev, med Slovenci, ujetimi v taboriščno življenje, prevladala apatija in vdanost v usodo. Pa še zdaleč ni bilo tako. Osupli obstanemo pred izbruhom izjemne življenjske moči in ustvarjalnosti, ki so jo pokazali in se je odrazila v obliki izdajanja izvirnega leposlovja, šolskih učbenikov, časopisov, ponatisov slovenskih klasikov, zgodovinskih študij, spominov. V taborišču nastane prvi slovenski zgodovinski atlas... Le nekaj dni po prihodu v taborišče so ustanovili ljudsko (osnovno) šolo, dobra dva tedna kasneje je svoja vrata odprla slovenska begunska gimnazija. Organizirali so številna predavanja, tečaje, ustanovili več odličnih pevskih zborov, njihovo ubrano petje je navdušilo celo angleški BBC. S svojimi gledališkimi predstavami so privabljali gledalce od blizu in daleč.

Na razstavi predstavljamo bogato ustvarjalnost Slovencev v izrednih razmerah v povezavi z izjemnimi zgodbami posameznikov, katerih poti so se prekrižale v begunstvu. Dostikrat nevidni in spregledani, v domovini pa za nekaj desetletij pozabljeni in zamolčani, so s svojim zavedanjem slovenstva prispevali k rojstvu novih domovin širom sveta.

Avtorji:
dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič (NUK) in Lenart Rihar (Rafaelova družba)
Lokacija:
Plečnikov hodnik in Kavarna NUK
Odprtost:

ponedeljek - petek med 8.00 in 20.00, v soboto med 9.00 in 14.00.

 

Spremljevalni program in vodeni ogledi

Izseljenski pesniški večer s triom Volk Folk
NUK, četrtek, 12. oktober, ob 18. uri

Družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice igra v različnih godčevskih sestavih (oprekelj, tržaška harmonika, gosli, bas), goji pa tudi tradicionalno ljudsko petje domačega kraja. Sestavljajo ga oče Romeo, hči Nina in sin Gregor. Nastopati so začeli spontano, saj je bila ljudska glasba vedno del družinskega vzdušja. Od leta 2000 so nastopili na številnih odrih v Sloveniji, Italiji, Franciji, Španiji, Poljski, Nemčiji in Avstriji. Izseljenski večer bo posvečen slovenski ljudski glasbi, prepleteni s poezijo, nastalo med slovenskimi begunci.

Življenje Slovencev v taboriščih v Italiji
NUK, četrtek, 9. november, ob 18. uri 

Dr. Helena Jaklitsch je diplomirala iz zgodovine in sociologije na ljubljanski filozofski fakulteti. Svoj dolgoletni študij slovenskega povojnega begunstva je kronala z doktoratom na zgodovinski katedri iste fakultete. Čeprav se je posvečala zlasti fenomenu šolstva med slovenskimi begunci, je doslej najbolj podrobno raziskala tudi druge plasti njihovega življenja. V svojem predavanju se bo osredotočila na življenje Slovencev v begunskih taboriščih v Italiji, ki je v primerjavi z avstrijskimi taborišči domala nepoznano.

V mojih prsih bije dvoje src
NUK, četrtek, 23. november, ob 18. uri

Gosta večera bosta pričevalca Majda in Lojze Starman iz Špitala ob Dravi. Zakonca nista le človeka, ki sta vsak po svoje izkusila taboriščno življenje v Vetrinju, Peggetzu in Špitalu, pač pa ju odlikuje tudi izreden spomin in velik dar za raziskovanje. Opravila sta ogromno delo in Rafaelovi družbi s podatki pomagala opremiti praktično vso tozadevno fototeko s skoraj 20.000 posnetki. Predstavila bosta svoji begunski poti, ki sta ju skupaj nadaljevala v neposredni bližini nekdanjega taborišča.

Na vodenih ogledih bodo z vami avtorji razstave:

četrtek, 12. 10. ob 17. uri, Helena Janežič
četrtek, 19. 10. ob 11. uri, Helena Janežič
sreda, 25. 10. ob 17. uri, dr. Helena Jaklitsch
četrtek, 9. 11. ob 17. uri, Helena Janežič
četrtek, 23. 11. ob 17. uri, dr. Helena Jaklitsch