Knjige koprskega plemiča: knjižnica grofa Francesca Grisonija med razsvetljenstvom in risorgimentom

naslovnica razstave

Razstava Knjige koprskega plemiča javnosti predstavlja knjižnico koprske plemiške družine Grisoni oziroma grofa Francesca Grisonija (1772–1841), s katerim je družina tudi izumrla. Skozi prizmo knjižnice in življenjskih okoliščin grofa Francesca, kolikor so nam poznane, se slika njegova osebnost na ozadju kulturne zgodovine Kopra na začetku 19. stoletja, časa, v katerem je izzvenelo izročilo razsvetljenstva 18. stoletja, katerega žarišče je bilo prav v Kopru kot središču beneške Istre. V času francoske okupacije italijanskih dežel se je s knjigo kot posrednico idej tudi v Benečiji/Venetu in Istri pod avstrijsko oblastjo začela oblikovati italianità, italijanstvo, v okviru tistega, kar italijanska strokovna literatura imenuje cultura prerisorgimentale.

Vse do zdaj bibliofilski nagibi in svetovljanski nazori grofa Francesca Grisonija, zadnjega potomca bogate koprske plemiške družine, ki so ga v duhu tedanjega časa in po zgledih nekaterih eruditov vodili k snovanju dragocene knjižnice, ostajajo bolj ali manj neznanka in nekakšna nema priča v mozaiku razgibane zgodovinske preteklosti in kulturne dediščine Kopra. Ob ogledu njegove knjižne zbirke v prostorih Domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice v Kopru vsakega ljubitelja in poznavalca knjižne zapuščine prevzame predvsem bogat in raznolik izbor knjižnega gradiva, ki se razteza od grških in latinskih do italijanskih klasikov, vrste zgodovinskih, umetnostnozgodovinskih in literarnih del italijanskih in francoskih avtorjev ter najrazličnejših del s področja medicine in naravoslovnih ved. Prav tako preseneča pester razpon vsebin, od kartografije, pisemske in gledališke umetnosti, dnevnikov, popotniških vtisov do esejev in filozofskih razprav, ter izredna skrb za njeno zunanjo podobo (vezava, tisk, papir in druga oprema).

Razstava in spremno besedilo obravnavata predvsem tiste knjige iz fonda Grisoni, ki jih je grof Francesco kupil v času svojega odraslega življenja, ter manjše število starejših. Te so verjetno pripadale njegovim prednikom, na primer očetu Santu ali stricema Francescu in Antoniu. Izvor nekaterih lahko ugotovimo po lastniškem vpisu na naslovnih straneh, nekatere pa je morda grof Francesco kupil na trgu antikvitet, za kar pa seveda nimamo dokazov. Iz praktičnih razlogov, pa tudi zato, ker je najverjetneje glavnino knjig zbral grof Francesco sam, imava podpisana avtorja v mislih predvsem njegovo osebno knjižnico, ki ji je s postavitvijo in ureditvijo v omarah dal podobo, kakršno ima dandanes in zaradi katere ji pripada izjemno mesto v zgodovini knjižnic na Slovenskem.

 

Avtorja:
Veselin Mišković in Salvator Žitko s prispevkom Petra Štoka
Lokacija:
Razstavna dvorana NUK
Odprtost:

ponedeljek - petek med 8.00 in 20.00, v soboto med 9.00 in 14.00.

 

Razstavo so omogočili: