Beseda Božja ostane na veke - ob 500. obletnici začetka reformacije

4. april - 10. junij 2017

naslovnica razstave

Razstava "Beseda Božja ostane na veke" obeležuje 500. obletnico začetka Luthrove verske reforme in bo ena od osrednjih prireditev v okviru leta reformacije 2017 v Republiki Sloveniji. Namen razstave je predstaviti temeljna besedila, ki so določala miselno, tekstno in delovanjsko podobo protestantskega gibanja, ki je Slovencem prvo prineslo zgodovinsko protestantsko cerkev, knjižni jezik in književnost v slovenskem jeziku.

Slavnostno odprtje razstave je bilo v torek, 4. aprila 2017, ob 19. uri v Veliki čitalnici NUK. Odprl jo je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ob nagovorih ministra za kulturo Antona Peršaka, škofa Evangeličanske cerkve Augsburške veroizpovedi mag. Geze Fila, ravnateljice NUK Martine Rozman Salobir in avtorja razstave izr. prof. dr. Jonatana Vinklerja. Nastopil je Zbor Slovenske filharmonije.

O RAZSTAVI

Predsednik častnega odbora v počastitev 500. obletnice začetka protestantskega gibanja in reformacije je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Avtor:
izr. prof. dr. Jonatan Vinkler (Univerza na Primorskem)
Lokacija:
Razstavna dvorana NUK
Odprtost:

ponedeljek - petek med 8.00 in 20.00, v soboto med 9.00 in 14.00.

Javna vodstva po razstavi:

 

vsak ponedeljek ob 16. uri in vsak petek ob 11. uri

Spremljevalni program: 

12. april 2017 ob 17.00 v čitalnici Rokopisne zbirke NUK:
pogovorno srečanje: Božja beseda danes: teološka misel Karla Bartha (sodelujoči: Matjaž Črnivec, dr. Jonatan Vinkler, škof Geza Filo)

10. maj 2017 ob 17.00 v čitalnici Rokopisne zbirke NUK:
pogovorno srečanje: Protestantizem in glasba

7. junij 2017 ob 17.00 v čitalnici Rokopisne zbirke NUK:
pogovorno srečanje: Reformacija in tisk

 

 

 

 

 

 

 

Razstava bo strukturirana na naslednje segmente:

ZAČETKI

Luthrova reforma ni prišla v prazen kulturni in tekstni prostor. Nemški jezik(i) so imeli namreč od Gutenbergovega izuma že pred Luthrom bogato tradicijo tiskanja tako Svetega pisma kot svetne literature v vernakularnem idiomu; na Nemškem je bil še živ spomin na stoletje starejšo husitsko reformacijo oz. revolucijo.

REFORMATOR

Iz vprašanja za namene disputacije, ali je z nakupom odpustkovnega lista sploh mogoče storiti karkoli dobrega za dušo trpečega v vicah, je Luther izpeljal poglavitno vprašanje razmerja med ljubim Bogom in človekom: Ali lahko človek, grešen, kot je, s svojimi individualnimi storitvami, deli, z lastno voljo sploh karkoli stori za lastno odrešitev. Če ne, kdo ga sploh more odrešiti? Od tod do neskončno milostnega Boga, ki skozi Kristusa po veri odrešuje človeka, je bil le še korak.

BOG SE NAUČI NEMŠČINE

Pri iskanju milostnega Boga je Luther odkril, da je temeljno vezilo med Vsevišnjim in človekom samo Sveto pismo (sola scriptura). Toda da bi vernik razumel poglavitne resnice bivanja tod in onstran, je moral Vsevladar spregovoriti v jeziku nemškega slehrnika, in to v taki nemščini, “ki jo razume branjevka na trgu in se je ne sramuje profesor za katedrom”, kot se je izrazil prevajalec Septembrskega testamenta. Božja beseda, Sveto pismo v vernakularnem jeziku, je tako postala temeljno delo novega gibanja in cerkve. Njegovemu prevajanju in razlaganju so bile od začetka reformacije posvečene najplodnejše energije in najsijajnejše mentalne kapacitete. Zaradi tega osrednjega mesta Biblije v reformaciji ima Sveto pismo ključno mesto tudi na razstavi.

PRAVA VERA

Specifična Luthrova reformatorska zahteva znotraj krščanstva skuša vselej priti do izraza skupaj s pojmovnim parom “evangeljska svoboda". Z evangeljsko svobodo je Luther demitologiziral avtoriteto Cerkve kot institucije. Evangeljska svoboda je v srcu vsakega posameznega človeka, ki veruje v Jezusa Kristusa, v njegovo odrešenje od grehov, smrti in hudiča. Ta pa ni le svoboda duhovnega (verskega) življenja v Bogu, ampak kot taka vpliva tudi na človekovo ravnanje in njegov svet. Martin Luther je to strnil v sloviti dialektični maniri: "Kristjan ne živi le sam v sebi, ampak tudi v Kristusu in v svojem bližnjem: v Kristusu z vero, v bližnjem z ljubeznijo."

CERKEV IN GMAJNA

Luthrova reformacija je pomenila začetek "drugačnega krščanstva in drugačne Cerkve". Luther ni želel odpraviti bistva, ampak na podlagi Svetega pisma ponovno odkriti in ohraniti jedro krščanstva. Njegove vizije so: od dogmatičnih verskih resnic k resnici ljubezni; od hiearhije k splošnemu duhovništvu; od vere čakanja k veri delovanja; od cerkvene oblasti k sodelovanju.